Nakit – z njim se kitimo že od nekdaj

Človek je bil od vedno neizmeren ljubitelj nakita oziroma osebnega okrasja. Že od nekdaj je imel namreč potrebo po tem, da je okraševal lastno telo. Pomislite na pripadnike raznih plemen, Stare Grke ali Rimljane. V katero koli zgodovinsko obdobje se boste ozrli, vedno boste na človeku uzrli tudi kos nakita. Z osebnim okrasjem so ljudje od vedno izražali svoj status oziroma položaj v družbi, spol, življenjski slog, rod ali verovanje. Izdelava nakita sodi med najstarejše vrste dekorativnih umetnosti ter zato zaseda pomembno mesto v kulturni dediščini.

Posebnost nakita je v tem, da ni zgolj estetski oziroma »za lepše videti«, ampak v sebi nosi tudi pomembno simboliko. Ljudje so začeli nositi nakit še preden so nosili oblačila. To kaže na dejstvo, da je okraševanje v zgodnjem obdobju nosilo zelo globok pomen – povezovali so ga z verovanjem ali magijo. Zaradi želje, da bi se obvarovali pred zlim – na primer pred nesrečo ali boleznijo – so ljudje že od nekdaj izdelovali in nosili razne amulete in talismane. Običajno je šlo za obeske okrog vratu. Okrasje so povezovali z nadnaravno, magično močjo oziroma čarovnijo. Verjeli so, da jih bo obvarovalo pred zlimi duhovi, mračnimi silami, čarovnicami ipd.

Okraševal se je že jamski človek. Nakit je bil sprva bolj preprost in skromen. Ljudje so ga izdelovali iz materialov, ki so jih našli v naravi. Odkritje kovin je pomenilo pravo revolucijo, saj je bilo kar naenkrat na voljo tudi več možnosti za oblikovanje nakita. Skozi obdobja so se izoblikovale različne vrste nakita, ki jih lahko razdelimo na nakit glave, vratu, nog in rok. Naglavno okrasje predstavljajo razni obročki, igle lasnice, uhani. Ne smemo pozabiti na diademe. K nakitu vratu sodijo ogrlice in verižice, ovratnice ter pektorali. Ne pozabimo na obeske. Okrasje nog in rok predstavljajo zapestnice, prstani in nanožnice.…